Vzrok za nastanek bolezenskega povečanja holesterola v krvi nikoli ni samo enostranska prehrana, ampak je vzrokov vedno več. Poleg hrane na to vplivajo še dedni dejavniki, obolenja jeter, ledvic, žleze ščitnice, trebušne slinavke, pa tudi strupi iz poživil in način življenja.
Kako lahko pride do zamašitve žil?
Krvni obtok se razprostira kot mreža žil, ki so v celoti dolge več kot 100 000 kilometrov, če upoštevamo tudi najbolj drobne kapilare. Stene žil so za normalne obremenitve razmeroma močne in mišičaste. Če pa pa so obremenjene z lipidi in molekulami holesterola, jim niso več kos in se utegnejo zamašiti. Pri velikih arterijah se molekule prilepijo na stene žil in tako nastane zametek poznejše ateroskleroze.
Maščobno potovanje
Kri prinaša maščobne molekule v telesne celice. Ker je presnova celic zastala, te ne potrebujejo dodatne maščobe. Kadar se v organizmu pojavi presežek maščobe, jo jetra skoraj nikoli ne sprejemajo spet v predelavo. Razlog za to je napačna prehrana. Človek, ki je dolga leta jedel škodljivo hrano, si je s tem pokvaril delovanje receptorjev, zato jetra ne morejo znova predelati odvečnih lipidov. Tako se poveča maščoba v krvi in lahko nastanejo zelo nevarne koncentracije le-te.
Maščoba – prijatelj in sovražnik organizma
Maščobe so za organizem nujno potrebne, njihova vloga je med drugim tudi ohranjanje vode v telesu. Celične membrane in koža morajo biti zelo prožni, da zadržujejo vodo. To prožnost in razteznost jim omogočajo lipidi, na primer holesterol. Možgani in živčevje nujno potrebujejo holesterol, prav tako jetra in kri. Narava je poskrbela, da kri v celice nenenhno dovaja holesterol. Pomanjkanje holesterola je zato zelo redko, veliko pogostejše pa so povečane vrednosti holesterola v krvi. Tako se povečuje tveganje srčnega infarkta in možganske kapi, zvišuje se tveganje za angino pektoris in periferne žilne bolezni.
Kadar se koncentracija holesterola poveča na več kot 250 miligramov na liter krvi, govorimo o povišanih vrednosti.
Dejavniki tveganja za povišan holesterol v telesu
- čezmerna teža
- premajhna telesna aktivnost
- kajenje
- jemanje nekaterih zdravil
- menopavza
- hrana živalskega izvora
- stres
Povprečna vsebnost maščob v nekaterih živilih (na 100 g živila)
Živilo |
Količina maščobe (g) |
Govedina (mastna) |
23 |
Govedina (pusta) |
3,5 |
Piščanec |
2,5 |
Prekajene klobase |
24,9 |
Zimske salame |
45 |
Maslo |
83 |
Kisla smetana |
14 |
Sladka smetana |
30 |
Čips |
40 |
Majoneza |
80 |
Jajčne testenine |
2 |
Čokolada (jedilna) |
20 |
Ena izmed rešitev za znižanje holesterola, ne boste verjeli – je maščoba! Vendar »dobra«
»Dobre« maščobe označujemo tudi kot maščobne kisline omega-3 ali omega-6 oziroma kot esencialne maščobne kisline, to pomeni, da jih moramo dobiti s hrano. Veliko teh maščobnih kislin vsebujejo ribe iz severnega morja, oreščki in stročnice, zlasti soja.
Kako lahko izboljšamo svoje prehranske navade ob povišanem holesterolu?
- omejite živila z nasičenimi maščobami (drobovina, mastno meso, koža perutnine, mastni siri)
- izogibajte se ocvrtim jedem, kaloričnim namazom
- omejite porabo bele moke, testenin in sladkorja
- uporabite polnovredna žita in oreščke
- uživajte sadje in zelenjavo
- izberite ribe in pusto belo meso
- omejite porabo alkohola
- podprite zdravo hrano z sojinim lecitinom
- pred obrokom spijte napitek iz tople vode in žlice jabolčnega kisa ali limoninega soka
Vir: Zdravi in vitki brez maščob, Klaus Oberbeil, Mladinska knjiga, 2001