ZAŠČITA CELIC pred oksidacijo
* ANTIOKSIDATIVNA PODPORA
* ZAŠČITA KOŽE
Vitamin E je glavni antioksidant v našem telesu. Naše celice ščiti pred poškodbami kisikovih prostih radikalov. Naravno ga vsebujejo rastlinska olja, tista z več nenasičenimi maščobami ga imajo več, saj tudi njih ščiti pred oksidacijo.
Pod imenom vitamin E poznamo tokoferole. V naravi jih proizvajajo samo rastline in tudi pri njih ima funkcijo zaščite maščob pred oksidacijo.
VEČ o LECITINU z E vitaminom >>
Vitamin E je v maščobi topni antioksidant, ki inaktivira kisikove proste radikale v membranah, lipoproteinih in drugih telesnih tkivih, sestavljenih iz maščob. Odgovoren naj bi bil tudi za ohranjanje plodnosti. Za razliko od drugih vitaminov, ki imajo v telesu številne funkcije in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo.
Odgovoren naj bi bil tudi za ohranjanje plodnosti. Za razliko od drugih vitaminov, ki imajo v telesu številne funkcije in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo.
- vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom
Kako se vitamin E absorbira v telo?
Vitamin E se v telo absorbira v zgornjem delu tankega črevesa. Estri tokoferola se razcepijo z encimi iz trebušne slinavke in preidejo v limfo. Biorazpoložljivost oziroma absorbcija vitamina E je močno odvisna od količine maščobe, ki je vnesena v telo skupaj z vitaminom E. Obrok z zelo malo ali nič maščobe vitaminu E ne bo omogočil učinkovite absorbcije v telo. Povprečna stopnja absorbcije vitamina E v telo je 30 %. Zaradi univerzalnega zaščitnega učinka na membrane se vitamin E pojavlja v vseh tkivih, največje vsebnosti pa najdemo v maščobnem tkivu, jetrih in nadledvični žlezi.
Kako lahko pride do pomanjkanja vitamina E?
Do pomanjkanja vitamina E prihaja redko, in sicer pri ljudeh, ki imajo hranilno revne diete, ljudeh z motnjami v absorbciji maščobe, bolnikih s cistično fibrozo in ljudeh z nekaterimi genskimi nepravilnostmi. Pomanjkanje vitamina E bi povzročilo oksidacijo in hude poškodbe telesnih membran zaradi kisikovih prostih radikalov. Nezadosten vnos lahko povzroči tudi napredovanje arteroskleroze, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, raka, katarja in slabšanja imunskega sistema.
Vitamina E lahko navadno dovolj zaužijemo z običajno pestro prehrano. Živila z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin praviloma vsebujejo tudi veliko vitamina E.
Zelo dober vir vitamina E je olje pšeničnih kalčkov, veliko ga vsebujejo tudi sončnično olje, repično olje, olje koruznih kalčkov, sojino olje, olivno olje in druga olja. Poleg olj vitamin E vsebujejo tudi različna semena in oreščki.
Živilo |
Vsebnost vitamina E (mg) |
% PDV* |
olivno olje |
14 |
117 |
olje pšeničnih kalčkov |
149 |
1242 |
sončnično olje |
41 |
342 |
bučna semena |
2 |
17 |
arašidi |
8 |
67 |
* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle. Za vitamin E znaša 12 mg.
Stabilnost vitamina E
Vitamin E je zelo občutljiv na kisik in svetlobo. Ob odsotnosti kisika je obstojen pri segrevanju celo do 200 st. C. Pri običajni pripravi živil so izgube nekje okoli 10 %, pri ponovnem segrevanju olj za pečenje ali cvrenje pa se uniči ves preostali vitamin E. Pri globoko zamrznjenih živilih, ki vsebujejo nenasičene maščobe, vsebnost vitamina E postopoma upada, kar povzroči tudi žarkost maščob.
Viri:
Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.
Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.
Geissler C., Powers H. Human nutrition. VB, Elsevier, 2005.
D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]